potrebno je plesno predznanje / potrebno je prijašnje plesno iskustvo / dance experience is required
slo
Afro-sodobni ples ali sodobni afriški ples je dokaj mlada umetniška zvrst, ki je v Sloveniji skoraj neznana in se razvija predvsem v afriškem prostoru gibalne umetnosti, v ZDA in v večjih evropskih mestih. Gre za sintezo afriških plesov oz. elementov afriških plesov in sodobnega plesa, pri čemer ne gre za točno določeno tehniko ali formo. Ta preplet ostaja odvisen od posameznega ustvarjalca in njegovega plesnega ozadja in obdobja ustvarjanja. Večinoma gre za afriške koreografe, ki so se poleg svoje plesne tradicije izpopolnjevali tudi v drugih plesnih zvrsteh (klasični balet, moderni in sodobni ples) ter začeli razvijati lasten plesni izraz, v katerem se odražata tako tradicija kot sodobnost, in na katerega vplivata tako okolje kot lastno dojemanje sebe in sveta. Možnosti raziskovanja in prepleta je torej toliko, kolikor je ustvarjalcev, ki ta preplet raziskujejo. Iz afriške tradicije črpajo inspiracijo, bodisi gre za določene gibalne motive, specifične gibalne elemente ali ritmične podlage in vnašanja dinamike, značilne za afriške plese.
MAŠA KAGAO KNEZ
korenine katere izhajajo po materini strani iz Slovenije, po očetovi iz Burkine Fasa, je plesalka in koreografinja, ki od rojstva živi v Ljubljani in je v slovenskem plesnem prostoru prisotna že skoraj dve desetletji. Je plesalka, koreografinja in gledališka ustvarjalka. Z uprizoritvenimi umetnostmi se je srečala že kot otrok skozi delo svoje mame, plesalke in koreografinje Jasne Knez. Maša se je izobraževala pri številnih mentorjih doma in v tujini ter leta 2006 diplomirala na šoli Georgesa Momboyeja za tradicionalne in sodobne afriške plese v Parizu. Septembra 2013 je diplomirala na Akademiji za ples v Ljubljani. Čeprav je vse otroštvo preplesala, je ples dolgo videla zgolj kot hobi. A šele ko je srednješolska leta pod vodstvom Kim Komljanec s skupino Bube preživela na odru ljubljanskega KUD-a France Prešeren, je ugotovila, kako predano se pravzaprav posveča uprizoritveni umetnosti. Takrat je izbrala sodobni ples, pozneje pa je, v resnici nepričakovano, postala še naša vodilna strokovnjakinja za sodobni afriški ples. Ključen je bil tisti prvi, usodni obisk Burkine Faso. Prevzeta od vtisov se je začela tudi sama poglabljati v gibe, na katerih temeljijo tamkajšnji plesi in tako je leta 2003 v svoji prvi avtorski plesni predstavi Missawa prvič združila oboje, sodobni ples zahodnega in afriškega sveta.
Med letoma 2004 in 2006 se je šolala v Parizu na šoli Georgesa Momboya za tradicionalni in sodobni afriški ples. Septembra 2013 je diplomirala na Akademiji za ples v Ljubljani. Kot plesalka, igralka in koreografinja sodeluje tako z institucionalnimi gledališči kakor tudi z neodvisnimi producenti. Od leta 2009 kot ena od ustanovnih članic Kulturno umetniškega društva Baobab razširja zahodnoafriško kulturo preko tečajev afriških plesov, ki jih vodi v Studiu Baobab v Ljubljani, obenem pa ustvarja samostojne plesne predstave: Dia Diasso Diasspora (2013), Nameščeni (2011), Rojena zunaj svoje vasi, 1978 (2010–2011), Moja boljša polovica? (2007), gledališki mjuzikl Delo na belo (2011), od predstav za otroke, kot je Obisk v afriški vasi (2009) do plesno glasbenih predstav, inspiriranih iz afriškega plesno glasbenega izročila: Birigaydi (2006), Abondan (2007), Ole- Eba (2008), Moi, Toi, Nous (2009), Kratke zgodbe (2011), Stopinje (2012). Leta 2013 je prejela nagrado Ksenije Hribar za plesalko.
Kot koreografinja in igralka je gostovala že v ljubljanski Drami, Mini teatru, Slovenskem mladinskem gledališču in Prešernovem gledališču Kranj (pa tudi denimo v telenoveli Strasti). Znotraj društva Baobab veliko pozornosti posveča plesnemu izobraževanju – v studiu Baobab (www.baobab.si) vodi tečaje afriškega plesa, afro sodobnega plesa in afropulza, je ena od organizatoric vsakoletnega festivala Baofest, ki želi z afriško umetnostjo prispevati k večjemu medkulturnemu dialogu in sožitju.